Pustolovska slana puščava na več kot 4200 m!

Po treh napornih dneh smo danes prečkali mejo s Čilom! (-10 stopinj/ 4730m)

Zdaj si zaslužimo sedeti ob bazenu v San Pedro de Atacama pri 29 stopinjah/2401 m!

Zdaj pa na avanturo ;-)

Po letu iz La Paza v Uyuni z banana bombnikom (AmaszonasAirline) so nas odpeljali v turistično središče na kavo!

Takole izgleda turistična agencija (glej sliko)....

Nato smo začeli s starim Nissanom in še 4 prijaznimi ljudmi (Francozi in Irci) na krovu čez slano puščavo!

Zdaj se ne bojimo več lukenj in predmetov na cesti! Trik je v tem:

Najbolje je voziti čezenj cca 90 km/h, med vožnjo poslušati glasno glasbo in žvečiti kokine liste!!!

Spodaj si lahko ogledate sliko našega zaupanja vrednega voznika!

Pokrajino zaznamujejo neskončna prostranstva in celo neskončne makadamske ceste, mimo mogočnih gora in panoram!

Nikoli ne bomo pozabili tudi na živalski svet: plamenci, do koder seže pogled, divji zajci, kojoti itd...)

Oh ja, in kdo pravi, da ne moreš loviti ribe v slani puščavi ???;-)

Namestitev teme: (na kratko opisano)

Trenutek, ko se pelješ proti gorskemu naselju (po 10 urah) po mogulski cesti... in pomisliš:

Prosim, ne te zbirke koč!!!!

To so bili predelani hlevi brez tople vode in elektrike, če Amigov generator ni bil pravočasno vklopljen!

Na žalost nekoliko mrzlo na približno 4650 m! A pod odprtimi slamnatimi strehami na tej višini ni živelo nič!

Na srečo smo rezervirali junior suito! ((Glej sliko) Skratka, imela sva svojo kopalnico! To je bilo zlata vredno!

Večeri so bili zabavni s super ljudmi in igrami s kartami, ki jih imava z Ines zelo rada (ona zmaga, jaz pa nimam pojma)!

Končno, preden smo prečkali mejo s Čilom, smo se ustavili na 5050 m in obiskali vroče vrelce in gejzirje, da smo se okopali!

Lep pozdrav iz ležalnika

Mark in Ines