Očarljivo mesto, Georgetown!

Na otoku Penang smo se lani tik pred božičem odločili odleteti domov. Tako smo že bili tukaj, vedeli smo, kaj lahko pričakujemo, in bili veseli, ker smo imeli na mesto zelo lepe spomine. Nekako čudno je bilo spet hoditi mimo hotela, kjer smo preživeli tako grozno noč. Tokrat smo rezervirali drugega. Spomnila sva se tudi restavracije, kjer je bil super okusen humus in falafel in seveda se nisva mogla upreti =)

V mestu je veliko umetnin in slik na stenah hiš. Tu se je umetnik resnično izpustil in ustvaril prijetno vzdušje. Kaj dosti nismo mogli storiti, saj je na ulicah spet vladala neznosna vročina. V narodni park se sploh nisva zapeljala, ker pohod v tej vročini pač ni prišel v poštev. No, vseeno smo lahko srečni, da smo tukaj in ne v Nemčiji, kjer divja ista vročina. Tu lahko vsaj vedno pobegnemo v klimatizirane prostore in nam ni treba delati...=)

Nekega dne smo se z avtobusom odpeljali v botanični vrt. Tudi tu ni bilo veliko za videti, vendar smo uživali v majhnem sprehodu po podeželju in celo videli majhnega kuščarja, debelo krastačo in končno spet naše prijatelje opice. Male nagajive smo zelo pogrešali in jih kar nekaj časa opazovali.

Iz Penanga smo se nato s trajektom vrnili na celino in nadaljevali z vlakom do Ipoha. Od tu bi se morali naslednji dan z avtobusom odpeljati do plantaž čaja v Cameron Highlands. V mestu sva našla majhen vrhunec, restavracijo s samo petimi jedmi na meniju, a kaj tako okusnega že dolgo nisva jedla. Predvsem mlačna čokoladna torta s sladoledom in številne nenavadne pijače (moja je imela okus po sušiju^^) so nas zelo razveselile. Kot mnogi vedo, sva si z Jonasom različna kot noč in dan, a če se v čem strinjava 99,9 %, sta to dobra hrana in prijetna restavracija=)